Brcanje s stilom ;)

Tako nekako... skoraj leto je naokrog... sprememb veliko. Iz naše male vasi, smo prišli v "veliko" mesto (nazaj). Kot večina stvari na tem svetu, je tudi pri tem nekaj dobrih in nekaj slabih... zaenkrat občutim predvsem slabe... mogoče sem mičken pristranska, no... ali pa tudi ne :P
Pomlad je bila... čudna... poletje delavno, jeseni pa sem počasi izklapljala tako, da sem sedaj nekje vmes... med biti ali iti ;)

No, konec koncev... hvala tistemu tam zgoraj za dekleta, ki me poznajo malo bolj ali pa čisto malo in mi stojijo ob strani. Res sem hudo potrebna poštenih brc, ker tole ne pelje nikamor.

Za ta zapis je seveda zaslužna ena tistih, ki me sicer poznajo čisto malo, a vam povem... temu se reče brcanje s stilom ;)

A zakaj in kako? Maaaa, vsega pa ne morem takoj povedat ;)

Pa da vam še mal luštov naredim, ko so že takšni časi ;)

Kam... se je spraševal že Prešeren

Ko ne veš kam in kako naprej... se je bolje ustaviti ali enostavno skočiti?

Glina me je osvojila, tu ni dileme... in vendar so trenutki, ko bi naraje vse skupaj pustila in zakopala svojo glavo.... prav po nojevsko. Se sprašujem kdo je tu nor... naša vrla politika, ki nas čedalje bolj uničuje... ali mi? Spremljam ustvarjalce in prav nič me ne preseneča, da se jih je kar nekaj odločilo spremeniti življensko okolje in oditi s trebuhom za kruhom... bi rekla moja prababica. Ona je izkusila to pot. Časi, ko so naši dedki in babice odhajali v Ameriko iskati boljšega življenja, se očitno vračajo. Mladi odhajajo, starejši pa ostajamo in si belimo glave, kje in kdaj smo naredili nekaj tako narobe, da je življenje postalo v naši ljubi deželici tako turobno.

Vrednote...

V teh dneh, precej premišljujem o takšnih in drugačnih vrednotah. Kaj je pomembno, s čim si življenje le kompliciramo, kaj zares potrebujemo in brez česa je pravzprav lepše živeti.

Saj ne bom o €-čkih, politikih in globokih resnicah nekaterih "razsvetljenih" komercialistov ;)

Čisto preprosto je... postavljena sem pred dejstvo, da nekatere stvari ne morejo več naprej, na način kot sem želela; pa nisem kakšna trmasta glava, ki rine naprej in čez vse ovire, ne glede na posledice ;) Sem trdo delala za to kar imam, požrla marsikatero in se grizla v jezik... mogoče prevečkrat. Moj poglavar je naravnan drugače... trmast do konca in kljub temu, vse prevečkrat neodločen... ubijalska kombinacija, vam povem ;) življenje bi bilo verjetno preveč dolgočasno, če bi bilo drugače... ko dobro premislim, se pravzaprav kar lepo dopolnjujeva, le da na to včasih pozabiva.
Kakorkoli... ko ugotovim, da je treba stvari spremeniti, to rada naredim konkretno in v čim krajšem času (ja, me včasih tepe... se poskušam poboljšati, ampak je tudi to očitno predolg proces zame ;)).

Mogoče mi je pa zato glina tako neznansko všeč... pri njej ne smeš prehitevati in začuda, je ena redkih stvari, ki me prepriča več ali manj, že v prvo ;)

Teksture

Danes je tak dan... ;) Deževen, mrzel, mičken depresiven... pa se ne dam :) Po spletu brskam za novimi idejami, kakšna tehnika bi prav prišla... sem naletela na teksture. Pravzaprav ugotavljam, da sem marsikaj že poizkusila, nekaj bolj, kakšno zadevo manj uspešno... kot rečeno, se ne dam :)

Tale je vsekakor ena ljubših, uspešnih seveda ;)

Bela seveda... valjana, spraskana z lopatko za nanašanje lepila za ploščice, "vetrnice" pa z dodatkom kepice gline, vtisnjene z malim kalupom, ki sem ga naredila z gumbom... vsaka vetrnica posebej, kepica, vtis... Glazirano z glazuro barve konjaka ;) V vdolbinah se glazura zadrži in je izrazitejša, na izboklinah tanjša... pokuka ven moja bela.

Enostavno... malo zidarskih, malo šiviljskih pripomočkov in nastane nekaj prav posebnega... vse je stvar domišljije :)

Počasi, počasi...

O ja, sem še vedno tu nekje. Delavnička v polnem razsulu... ops, razcvetu ;) Čez poletje smo se ukvarjali preveč z drugimi zadevami, zdaj pa prihaja šola in s tem tudi moj red. Vsak dan od osmih do treh, tako kot je naša smrklja v šoli. Včasih kakšna izjema, ko je treba po nakupih, vmes dan, ki mora biti namenjen promociji, včasih pa me moji zadolžijo, da moram kaj urediti... saj se ve... ti si doma, pa imaš čas :/
Nič posebnega, več ali manj... zame pa je kljub vsemu vsak dan poseben... nove oblike, vedno poskušam kaj drugega, vmes pa kakšen uhančkar na zalogo... naročilo, če imam srečo in upanje, da bom ta mesec zaslužila za nov material, imela za bencin in če bo po sreči, ostane še kakšna malenkost za našo smrkljo. Ja.... že nekaj mesecev skrbi za večino finančnih izdatkov poglavar. Takšno je danes življenje ustvarjalcev. Materiali vsak dan dražji, o najemninah in stroških nima pomena razglabljati, poleg tega vztrajno čakajo doma položnice, pubertetniki pa so seveda jama brez dna. No, naša tamala je kar zgledna, sicer ji pa kaj drugega (na žalost) ne preostane.

Smo preživeli fazanerijo in zdaj novim izzivom naproti :)

...in izboljšanja še ni... :/

Prav zares... sem obljubila in potem... ni bilo časa.

Vam povem kaj delam te dni (in že nekaj dni nazaj in še več dni nazaj... ja takole približno tri mesece)? Dobila sem možnost ureditve delavničke v "prestolnici" (zakaj v narekovajih? so rekli, da nimamo kronanih glav in torej tudi prestola ne, torej ni prestolnica, le glavno mesto - o tistem, kako ga kronajo naše nekronane glave, pa raje ob kakšni drugi priložnosti ;) ). Poleg bo mini razstavni prostorček in kar je najlepše... ne bom sama, temveč bom v družbi dveh krasnih deklet, ustvarjalk seveda :)

No, ostanimo pri mojem ustvarjanju te dni. Pospravljanje smo zaključili, porušili kar se je dalo in kar so nam dovolili, prebrusili, razmontirali, namontirali in premontirali vse kar se ni držalo, pobarvali in ponovno prebarvali... in tako naprej in včasih malo nazaj... ja, tri mesece že tako... več ali manj vsak dan.
Zdaj bo pa počasi dovolj. Še teden dni in zaključimo. Vse seveda še vedno ne bo urejeno, sem se odločila, da se bomo z malenkostmi ukvarjali kasneje.

In glinca? Nekaj dni ima moja delavnička že kar solidno podobo. Miza postavljena, vreteno v svojem kotu in celo pečka priklopljena :) Nekaj malega gline se je že zavrtelo, nekaj zvaljalo in prva peka na novi lokaciji uspešno zaključena :)

Po (zares) dolgem času ;)

Hja, dragi moji, od avgusta je preteklo kar nekaj mesecev in priznam, ni bilo volje, časa in energije za kakšen nov vpis. Saj bo bolje, obljubim :)