Saj ne bom o €-čkih, politikih in globokih resnicah nekaterih "razsvetljenih" komercialistov ;)
Čisto preprosto je... postavljena sem pred dejstvo, da nekatere stvari ne morejo več naprej, na način kot sem želela; pa nisem kakšna trmasta glava, ki rine naprej in čez vse ovire, ne glede na posledice ;) Sem trdo delala za to kar imam, požrla marsikatero in se grizla v jezik... mogoče prevečkrat. Moj poglavar je naravnan drugače... trmast do konca in kljub temu, vse prevečkrat neodločen... ubijalska kombinacija, vam povem ;) življenje bi bilo verjetno preveč dolgočasno, če bi bilo drugače... ko dobro premislim, se pravzaprav kar lepo dopolnjujeva, le da na to včasih pozabiva.
Kakorkoli... ko ugotovim, da je treba stvari spremeniti, to rada naredim konkretno in v čim krajšem času (ja, me včasih tepe... se poskušam poboljšati, ampak je tudi to očitno predolg proces zame ;)).
Mogoče mi je pa zato glina tako neznansko všeč... pri njej ne smeš prehitevati in začuda, je ena redkih stvari, ki me prepriča več ali manj, že v prvo ;)
Včasih malo zabluzim in glej ga zlomka, najdem tvoj blog;).Cool da si se odločila pisat; to zna biti sproščujoče. No, vsaj takrat, ko te nihče drug ne posluša ali pa nimaš komu govorit;):).
OdgovoriIzbrišiIn kaj dela ustvarjalka Bina sedaj? Kje se potikajo energije, kam so se skrile?
Se zgodi, da enostavno zmanjka. Zmanjka česa že? Aja, energije, saj res.
Veš, iz lastnih izkušenj, vselej se vrne. Se zgodi. Gre energija tudi malo počivat, potem pa spet pride. Zagotovo:)