nedelja, 02. februar 2014

TU STOJIM

je današnja beseda.

Danes je kar težko stati... bi bil boljši izbor besed... TU DRSIM :P

Vreme je res nepredvidljiva zadevšna... mi imamo srečo... kljub temu, da mi Ljubljana res ni ljuba, ima nekaj prednosti. Elektrika je, toplo nam je tudi, v službo in šolo z busom... Če pomislim kako sem gledala skozi okno, ko smo bili v provinci (provinca pravi moja sestrica... no, ena od dveh, pa obe sta ravno toliko odmaknjeni, da je takšno vreme posebno doživetje).

Starejša sestrica (ampak samo po emšu ;) ) je ujeta na hribčku, cesta ali bolje cestica do njune hiške, je že pri petih centimetrih snega šoferski podvig, v tem vremenu pa upam, da bo lahko ostala doma in službi pokazala khmm... saj veste, tisti prst :P

Mlajša sestrica pa na drugem hribčku... no, vsaj cesto imajo malo boljšo, so pa za nameček že včeraj ostali brez elektrike. Človek resno razmišlja o tem, da sodobna ogrevanja niso za našo malo deželico. Brez gašperčka ali vsaj kamina, ni pametno zidat hiše. Na srečo so naši starši pod tem hribom in kljub temu, da elektrike tudi ni, imajo seveda tak fajn staromoden šporget. Za gret in kuhat krasen, za potico peč pa najboljši. Upam, da se je uspešno pridričala s svojimi fanti v dolino (dobro leto stara dvojčka in seveda kapo di banda ;)) in se fino grejejo. Ja, tudi telefoni delajo samo kadar se jim zahoče :/    

Jaz pa tu stojim in se odločam med tem, ali bi šla nad sladkarije, ali obsedela pred televizijo... kombinacija obojega je seveda izključena :P


Ni komentarjev:

Objava komentarja