SANJE

je današnja beseda.

Presnet... kako naj sanje ujamem v objektiv :/

Najprej mi je prišel na misel naslov knjige, ki ima pravzaprav zelo malo s sanjami... Iz take so snovi kot sanje. Le kaj imajo sanje skupnega s fiziko? Po moje sila malo... mogoče bolj s kemijo, če se dogajajo kakšne kemične reakcije v naših malih sivih celicah, kadar sanjamo... ;)

Je že res, da lahko sanjamo budni ali v spanju, sanjamo o materialnem (recimo o trinadstropni čokoladni torti ali pa jahti na enem od eksotičnih otočkov...) ali pa nas sanje (budne ali pa ne ;) ) ponesejo med oblake, kjer lebdimo kot Superman ali pa z grozo padamo v neskončno globino... sanje so lahko prijetne ali pa nam vzbujajo grozo... jaz imam raje tiste prve... Sanjamo seveda lahko pri belem dnevu, kar sicer ne pomeni, da spimo sredi dneva ;) temveč, da budni sanjarimo o stvareh, ki si jih želimo. Mladina je včasih sanjarila o neskončni ljubezni in princih na belih konjih, danes se mi vse prevečkrat dozdeva, da sanjarijo predvsem o službah ;)

In o čem sanjam? Ponoči (no, vsaj v večini primerov ;) ) gredo sanje svojo pot... sila redko si jih zapomnim... mogoče dobro ali pa slabo... ne vem, ker na njih pozabim ;) Podnevi pa je moje sanjarjenje malce zaspalo... imam občutek, da mi sanje niso dovoljene, da so jih izpodrinile misli o vsakdanjih rečeh... dobro ali slabo? Mislim, da precej slabo... 

Saj za dežjem posije sonce in po zimi pride pomlad... vedno je bilo tako, in tudi sanjam je treba pustiti prosto pot, da se prav potiho a zagotovo vrnejo... le naš občutek je tisti, ki jim reže krila ;)